»Že prej sem bila ljubiteljica Jamesa Bonda, a preden sem sprejela vlogo, sem vseeno želela prebrati scenarij za Goldfinger. Ko sem ga končala, sem bila prepričana, da mi je pisan na kožo.«

»V filmu sem nastopil z najboljšimi nameni, a mislim, da je bila to napačna odločitev.«

»Rekli so mi, da sem premlada, preveč seksi, preveč to in ono, a sem jim odgovarjala: Igralka sem.«

»Tako dolgo sem vadil petje, ampak v tistih časih so preprosto najeli nekoga, ki je sinhroniziral tvoje pevske točke. Rekel sem: edini razlog, da sem sprejel to hudičevo vlogo, je bil, da bom lahko igral v odrskem muzikalu na filmu!«

»Scenarij sem brala z védenjem, da je imel Vinci pri pisanju v mislih mene za to vlogo.«

»Vabili so me v svoje domove, na piknike. Ko nekdo privleče na dan kitaro, začnejo prepevati cerkvene pesmi. To je zelo specifičen kraj ... in zelo drugačen od okolja, v katerem sem odraščal. Izkušnja mi je res odprla oči.«

»Si vedel, da sem nastopila tako v Parazitu kot v 1917, pa so me izrezali?«

»Vsekakor sem vzljubil svoj lik in ljudi, s katerimi delam.«

»Vsa pozornost, ki sem jo dobila, je bila krasna, seveda, a bila sem zmedena, zakaj šele takrat, in s tisto vlogo, ki, vsaj po mojem mnenju, ni bila najboljša vloga, ki sem jo kdaj koli odigrala.«